Breskova kodravost in monilija

Breskova kodravost je v zadnjih letih vse pogostejša bolezen breskev, ki jo mnogi povezujejo tudi s cvetno monilijo. Čeprav bom pisal predvsem o breskovi kodravosti, naj za uvod omenim nekaj osnovnih značilnosti monilije.

Najpogosteje se pojavlja na marelicah, češnjah, višnjah in slivah. Da je brst obolel že v preteklem letu, spomladi opazimo po tem, da imajo zdravi poganjki vse polno brstov, oboleli pa le malo ali pa so povsem goli. Bolezen se najraje pojavlja v deževnih in hladnih letih na cvetovih, od koder se dokaj hitro razširja prek peclja v brst in naprej po poganjku. Poganjek se praviloma že po cvetenju posuši, lahko pa je samo obolel in se posledice pokažejo šele naslednje leto. Drevesa imajo vse polno suhih vej in brez zdravljenja po nekaj letih drevo odmre.

Kako najbolj učinkovito preprečiti bolezen? Vsekakor morate sproti odstranjevati vse obolele veje najmanj 15 do 20 centimetrov v zdrav les. Brez škropljenja v primeru monilije v praksi ne gre več, zato jeseni poškropimo z bakrovimi pripravki, v drugi polovici ali proti koncu zime pa to ponovimo dvakrat v presledku 14 dni. Ko se pojavijo cvetni popki in še enkrat kasneje, ko odpade večina cvetnih lističev, poškropimo s pripravkom Octave.

Zdaj pa k breskovi kodravosti, ki je vsako leto vse pogostejša bolezen na breskovih drevesih. Pogosto predvsem ljubiteljski sadjarji tarnajo, da je z breskvami vsako leto slabše, ne vedo pa točno, kako ukrepati. Kodravost poleg breskev napada tudi nektarine in mandeljne ter celo nekatere okrasne rastline.

Za razliko od monilije kodravost ne napada cvetov, temveč se pojavlja kasneje, ko se na vejah pojavijo tudi listi. Listi se začnejo zvijati, postajajo nabrekli (mehurjasti) in se sčasoma obarvajo rdeče. To je znak, da so se na listih razvile glive. Listi kasneje sicer odpadejo in zrastejo novi, vsekakor pa priporočamo, da takoj ob pojavu bolezni odstranite vse obolele liste. Kot za monilijo je tudi za razvoj breskove kodravosti, ki jo povzroča gliva Taphrina deformans, najbolj ustrezno hladno in vlažno vreme. Pomemben je tudi veter in skupaj z dežjem prenašata spore gliv po drevesu in na druga drevesa.

Bolezen močno izčrpa obolelo rastlino, če obolelih listov pravočasno ne odstranimo in drevesa ne zdravimo. Vse obolele liste čim prej poberemo in jih varno uničimo (najbolje zažgemo in tako preprečimo širjenje spor), kasneje pa zrastejo novi listi. Če je napad močan, odstranimo tudi vse plodove. To je zelo pomembno, sicer drevo sčasoma oslabi in lahko v kombinaciji z monilijo povsem odmre.

Kako preprečujemo breskovo kodravost? Podobno kot monilijo, zato je zelo pomembno, da ti dve bolezni koščičarjev preprečujemo s škropljenjem. Obvezno jeseni, ko odpade večino listov, drevo temeljito do tal poškropimo z bakrovimi pripravki (Cuprablau), škropljenje pa ponovimo proti koncu zime z dvema zaporednima škropljenjima v presledku 14 dni.

In nikar se ne tolažite, da se to dogaja samo pri žlahtnih sortah breskev. Za t.i. vinogradniške breskve je namreč veljalo, da so bolj odporne proti tema dvema boleznima, vendar so tudi najbolj zagrizeni eko sadjarji spoznali, da brez škropljenja pač ne bo šlo. Še posebej v zadnjih letih zaradi vedno bolj zastrupljenega okolja, odpornosti gliv na posamezna škropila in seveda vremenskih pogojev, ki so v zadnjih letih vedno bolj ugodni za pojav teh bolezni. Seveda ob tem ne pozabite upoštevati navodil proizvajalca, ki jih dobite ob nakupu. V apotekah Kalia centrov vam bodo strokovnjaki rade volje svetovali pri zbiri.

  • Share/Bookmark


5 odgovorov na “Breskova kodravost in monilija”

  1. Večni problem, ki ga meni povečuje – pes.

    Kako zaščititi ta en ar površine, da se s škropivom na zastrupi moj najboljši prijatelj, ki se sam ne zna paziti, hoditi pa mora nekje?

    Je pa res škoda zaradi te kodravosti.

    Potrdim pa lahko, da so kodravosti deležne najbrž vse sorte, saj se je lotila tudi haloške breskve, ki zanesljivo ni plemenita sorta – je pa imenitna.

  2. Kodravosti in monilije se ne da rešiti brez škropljenja. Rešitev je edino v tem, da psa 24 ur po škropljenju ne pustite na to območje, kjer ste škropili. Je pa res, da noben koščičar ni več imun na ti dve bolezni.

  3. Hvala za informacijo.
    Ke je navajen, da se prazni na domači zemlji, je to nerodno. Ogradil bom 2m2 okrog (najprej eno drevo in nato dugega. Pa zemljo bom prepojil – zdaj je še čas.

    Hvala!

  4. Tudi tako bo v redu. Ne vem pa, kaj ste mislili z “pa zemljo bom prepojil”. S čim in zakaj?

  5. pozdravljeni,
    prav zaradi vaših zanimivih prispevkov sem se prijavila na blogos.
    Imam pa vprašanje, za katerega ste gotovo expert. Namreč, pri starših, ki imajo majhen vrtiček sem kot ekološko zavedna vzpostavila kompostnik, vanj je očitno padlo tudi nekaj pešk vinogradniških breskev, ki smo jih dobili kot plodove v dar iz bele krajine in evo, zrasli sta dve drevesi, Eno smo uspeli izkopati in jo je sestra posadila na svojem vrtu, drugo pa nisemo uspeli nikamor presadit in je še zdaj na koncu vrtička, med ribezovimi grmički. Že prejšnje leto je zbolela za kodravostjo, sem jo pa navdušeno špricala s cimetovim pripravkom skoraj vsak dan, pa ni bilo uspeha. To leto se je kodravost ponovila. ker za špricanje z farmacevstkimi pripravki ni možnosti, ker je breskva med vrtninami, jo bom verjetno morala odstranit /požagat, čeprav mi je je zelo žal. A je visoka že skoraj tri metre in mislim, da je nihče ne bi presajal in potem ozdravil bolezni.

    Zelo dolg uvod sem ubrala, ampak želela sem vprašati le to, aili lahko pod breskev, ki je bolna, na mesto, kjer je bil kompostnik, posadim paradižnike in kumare, ali pa to ni priporočljivo, ker se bo kodravost preselila na njih? So listi, ki padajo z breskve kužni tudi za riberz, paradižnike, fižol kumare itd. ? V tem primeru jo bomo morali takoj požagati, čeravno je ne bi rada, ampak vse skupaj je na par kvadratnih metrih . je pa res, da je tudi lansko leto ta breskvica imela kodrave liste, pa je bil ribez pod njo popolnoma zdrav in je obilno rodil.

    hvala za odgovor!
    p.s.
    pa morda še to, ali je 3 leta stara breskev, ki je že okužena, sploh primerna za presaditev, ali jo je potrebno čimprej uničiti?

    hvala in lepo se imejte
    mateja

Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.

Blog RUDI BREGAR | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Digg 3 Columns