Primskovški župnik Pavel Sporn nas vrača v srednji vek mračnjaštva! – 1. del

Moje pisanje je zasebno, čeprav se je vse skupaj začelo v okviru Kulturnega in športnega društva Prinskau, kjer sem predsednik. Odločili smo se, da v kraju za 8. februar pripravimo malce nekonvencionalno prireditev, kjer ne bomo poslušali klasično deklamiranje pesmi Franceta Prešerna. Luka je naredil grob scenarij, kjer smo jaz, Nina, Luka in Jože ob odlomkih izvirnih Prešernovih del prebrali tudi priredbe, ki jih je pred časom pripravil slovenski igralec Jurij Zrnec. Na vajah je bilo tako zanimivo, da smo se odločili, da svoj nastop zastavimo kot vajo, kjer itak ne bo gledalcev. Programa smo imeli za kakšnih 20 do 30 minut.

Poleg tega smo na Primskovo v goste povabili tudi mamo Manko, lik 60-letne ženičke, ki je stara 60 let že več kot dve desetletji. Vsi smo vedeli, da je mama Manka ostrega jezika in da obiskovalca ne pusti ravnodušnega in da zelo rada mnogim nastavi ogledalo pred obraz. In mislim, da ni bilo nikogar na prireditvi, ki mame Manke ne bi poznal. Mama Manka sploh ni vedela, da je prisoten tudi župnik. In če je skozi humorističen nastop stand-up komika igralec rekel, da imajo župniki radi fantke in še kakšno pikro to ni bil razlog za župnikovo vojno na Primskovem! Naj dodam, da smo igralca spoznali osebno šele eno uro pred prireditvijo, zato naj razblinimo kakršen koli dvom v to, da bi se kar koli vnaprej dogovorili. Tako kot naše slabe pol ure nastopa s Prešernom, tako je bil tudi program mame Manke zasnovan glede na odziv obiskovalcev, čeprav je tudi v tem primeru igralec vse skupaj zastavil kot vajo oziroma generalko pred jutrišnjo predstavo.

Tudi po prireditvi so bili gledalci navdušeni in nasmejani so odhajali s predstave. Šele kasneje sem izvedel, da je bil prisoten tudi primskovški župnik Pavel Sporn, ki je menda prireditev zapustil predčasno in ob tem domnevno nekaj godrnjal o nesramnosti in ne vem čem še. Osebno sem bil odziva obiskovalcev vesel, saj sem vedel, da obiskovalce nismo pustili ravnodušne. Nad nekaterimi vsebinami so se navdušili, nad drugimi nasmejali, pri nekaterih morda le zavzdihnili ali si morda zamislili … vsekakor pa se verjetno niti zavedli nis(m)o, da nam je mama Manka pred obraze nastavila tako veliko ogledalo!

Teme so si bliskovito sledile. Od tega, da ima mama Manka prednike prav na Primskovem, do študija na filozofski fakulteti, do aktualnih družbenih dogodkov, kjer je bilo v samem nastopu skozi humoren način večkrat marsikomu vržen kamen v naročje. In obiskovalci so odhajali veseli (drugih resnično nisem videl), nekateri pa so očitno zaradi tega skovali peklenski načrt maščevanja na kulturnim društvom na Primskovem.

Že med tednom sem na Primskovem slišal, da Pavel Sporn sklicuje župnijski pastoralni svet in da bo glavna tema prav gledališka predstava na Primskovem. Še bolj sem bil vesel, da je imela prireditev odmev. In prepričan sem bil, da bodo morda le malce pokomentirali prireditev in bo pri tem ostalo. Ne poznam sestave pastoralnega sveta, vendar vem kako ta na Primskovem deluje.

Običajno je prof. Sporn sestavil “komunistični manifest”, ga povedal na seji pastoralnega sveta in potem je sledilo nekaj urno prepričevanje s strani članov, ki so se mu upali tudi upreti, da vsega pa le nima prav in da ima njegov manifest luknje. Na koncu je vedno obveljalo njegovo, zato je že kar prevladovalo prepričanje, da je škoda izgubljati po nekaj večernih ur sredi tedna, ko imaš naslednji dan službo. Je zelo avtokratski človek, ki ne dopušča drugačnih mnenj in razmišljanj, čeprav bi glede na njegovo izobrazbo (menda je profesor fizike ali matematike, poučeval pa je kar oboje) pričakoval več njegove širine.

Naj se vrnem nazaj k seji zadnjega pastoralnega sveta. Menda so o tem doživeto razpravljali tudi tisti, ki na prireditvi sploh bili niso. In menda je bila polna soba moraliziranja in zgražanja. Pa ne od vseh. Poznam ženo, ki redno hodi v cerkev in je verna (o moji vernosti bom tudi napisal kak stavek v današnjem blogu ali pa v nadaljevanju, saj se zgodba še ni končala), ki je menda rekla, da naj bi pa zapustili prireditev, če sta jih seks in morala na prireditvi tako psihično prizadejala. Toda vem, da ločena mnenja pri prof. Spornu ne veljajo. Vedno ima prav samo on in natanko samo on!

Tudi jaz sem veren in hodim v cerkev. Vendar ne zaradi župnikov ali Cerkve kot institucije. In dovolj imam pojasnjevanj, da Cerkev ni nič drugega kot občestvo vernikov! Ja, pa kaj še! To govorijo tisti, ki zlorabljajo vero, verska čustva posameznikov in skupin. Saj vem, da bom po njihovo sedel na levi strani, vendar vem, da več veljajo dejanja in dobra dela kot pa javno napihovanje in hujskanje ljudskih množic. Lepo je lani ob izbruhu afere v mariborski škofiji dejal dr. Štuhec, menda moralni teolog v slovenski cerkvi. V televizijski oddaji (pokušal bom povzeti bistvo) je na vprašanje sosede v studiju, kaj bodo na vse to porekli verniki (vprašanje se je nanašalo na izgubljene certifikate in prihranke, ki so jih vlagali ljudje v njihove družbe), dejal nekako takole: “Verniki bodo itak kmalu pozabili na vse to!”. Pozabili? Verniki naj pozabijo na vse svinjarije, ki jim jih počne cerkev. Tudi na to, da so jim pobrali že zadnje prihranke! Kje je tu morala, tista morala o kateri tako na glas pridigajo?

Spet me je zaneslo. Grem nazaj k zgodbi. Po seji pastoralnega sveta sem bil skoraj prepričan, da bo s tem zgodba zaključena. Čeprav bi lahko povprašali tudi v društvu in bi iz prve roke dobili kakšno informacijo. Ne, kje pa! On ne razume argumentov. On je sposoben funkcionirati le s pozicije prižnice, ko se zbrano občestvo pred njim ne more (ne upa) braniti. Enosmerno deljenje naukov in moraliziranj, po koncu maše pa spet za mračne cerkvene zidove. Žal, zaradi mnogih primerov sem dobil takšne predstave, čeprav globoko v sebi vem, da večina duhovnikov ni takšnih. In vse spoštovanje do slednjih!

Pavel Sporn pa se je odločil za vojno prav s prižnice in minulo nedeljo je med mašo menda izvedel pravi pogrom nad prireditvijo in moralo. Pa o tem v nadaljevanju. Pa tudi o tem, kako skoraj vsako leto najde med otroki, ki obiskujejo verouk, črno ovco, nad katerimi se potem znaša, … In še kaj pikantnega se bo našlo. Brez kakršne koli moje namere o maščevanju. Ne, gre mi za pridobljeno svobodo umetniškega izražanja in izražanja nasploh, ki ga je Cerkev stoletja tako zatirala. Tudi s krvjo! Cerkev nas hoče vrniti nazaj v srednji vek!!! Resnično me razkuri, ko gre za vprašanje človekovih pravic in svobodo izražanja!

Luka je na FB zelo zanimivo komentiral to dogajanje: “Jst bom reku sam eno stvar: Če človek ne razume pomena kulture pri svojih letih mu jaz ne morm pomagat ;) Se je očitno vidu v ogledalu ;) ” (ni lektorirano)

Sicer pa je večidel prireditve posnete in si jo bo moč tudi javno ogledati.

Se nadaljuje http://rudibr.blog.siol.net/2012/02/29/primskovski-zupnik-pavel-sporn-nas-vraca-v-srednji-vek-mracnjastva-2-del/

  • Share/Bookmark


En odgovor na “Primskovški župnik Pavel Sporn nas vrača v srednji vek mračnjaštva! – 1. del”

  1. [...] BREGAR « Primskovški župnik Pavel Sporn nas vrača v srednji vek mračnjaštva! [...]

Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.

Blog RUDI BREGAR | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Digg 3 Columns