“Mama Manka je ‘vrhunska’, prostaška in žaljiva!”

V našem kulturnem društvu smo se odločili za malce drugačno prireditev ob kulturnem prazniku.Prejšnji teden smo jo morali odpovedati zaradi vremenskih razmer in bo zdaj to nedeljo. V nadaljevanju del vsebine iz vabil, ki smo jih posredovali v javnost, kasneje pa bom tudi dodal nekaj svojih misli na temo, ali je takšna vsebina primerna ali ne. Prav? :)

KULTURA NAJMOČNEJŠE OROŽJE
prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku

nedelja, 19. februar 2012, ob 10. uri v prostorih šole na Primskovem.

V prvem delu se bodo predstavili članica in člana KŠD Prinskau s programom, nad katerim so tudi sami presenečeni. Predstavili bodo Prešerna na povsem nov in svojstven način. Višek prireditve pa bo vsekakor obisk mame Manke na Primskovem.

Mama Manka je stara 60 let. Gube na njenem obrazu ostajajo enake, pamet pa vendarle napreduje in gre s časom naprej. Tako kot napreduje Sašo Đukić, ki si je lik izmislil v svojih gimnazijskih letih. Mama Manka je vsem dobra znanka, energije ji ne zmanjka, je jezikava in brez prestanka – vse to naj bi bila mama Manka, znana ženička brez dlake na jeziku, ki že nekaj časa pleše in poje v ritmu funka. Poznamo jo po humornem in samosvojem pogledu na svet, pa tudi po pevskih in plesnih spretnostih, ki jih brez zadrege deli s publiko. In prav nikogar ne pusti hladnega.

Ne zamudite vrhunske prireditve, kosilo bo že počakalo doma!

Vabljeni vsi, ki imate radi kulturo. V našem društvu ne ločujemo ne po spolu, verskem prepričanju, ne po barvi kože. Torej vsi na Primskovo!

Scenarij: Luka Bregar
Igrajo: Nina Klemenčič, Luka Bregar, Rudi Bregar, Jože Černe
Gost(ja): mama Manka (Sašo Djukić)
Tehnična izvedba: Jože Černe, Žiga Smrekar, Sanja Žapčič

Vstopnine ni, bomo pa veseli vsakršnega prostovoljnega prispevka.

In potem na poslano e-sporočilo dobimo odgovor:

HVALA, NE! Zaradi “vrhunskega” gosta. Ne vem, kaj kulturnega lahko mladenič prikaže s svojim prostaškim in žaljivim nastopom.
Se z veseljem vidimo kdaj drugič! Lp, Majda

Kultura je zelo širok pojem in dokler ne bomo razumeli, da je umetnost raztegljiva v vse smeri in dokler ne bomo tolerantni, da so okusi in usmeritve različne, dotlej me ne bo čudilo, da ljudje razmišljajo v tej smeri (z vsem spoštovanjem do različnih misli) in ne smem biti presenečen, da se ukinja ministrstvo za kulturo. Vesel sem, da sem se štiri leta učil Prešerna v gimnaziji. Če bi ga ljudje globlje spoznali, bi videli, da Prešeren ni samo Zdravljica ali pa Povodni mož ali pa O, vrba. Tudi Prešeren je bil kdaj pa kdaj »vrhunski«, prostaški, žaljiv, … Ah, kaj bi se obremenjevali zaradi tega.

Naj povem, da smo se ravno zaradi ozkosti ljudi odločili za takšen koncept prireditve. Zdaj vidim, da prav, ker je in bo odziv. Sicer pa vedno pravim tistim, ki pametujejo: Povej mi, kaj je zate kultura? In potem zelo zgovoren molk!

Mi vi znate odgovoriti na vprašanje: KAJ JE KULTURA? :)

  • Share/Bookmark


2 odgovorov na ““Mama Manka je ‘vrhunska’, prostaška in žaljiva!””

  1. Imam zanimiv predlog za naslednje leto. Za vse tiste, ki niso bili nikoli na uri filozofije in se poglobili v sebe ter začeli malo globje razmišljati o sebi in soljudeh! Glede na to, da so nekateri krajani očitno res slobo razgledani in jim vsak komentar deluje prostaški in nevem kakšen še,.. No bi uporabila besedo k….. ampak nebom, zato predlagam da se drugo leto za Prešernov dan držite njegovih del in zapojete (ob harmoniki) njegovo priljubljeno pesem o nesrečni Katri! Mogoče se ljudje malo izobrazijo do drugega leta in razumejo kaj je kultura, v nasprotnem primeru pa vsaj nebo očitkov da ni Prešernova!!

    France Prešeren – DOMINUS VOBISCUM
    Pesem o nesrečni Katri
    (dominus vobiscum)

    Oče Janez ječmen seje,
    tam na polju pr’ Ljubljan’,
    mim’ se vandrovček prismeje,
    sam presveti Kozmijan.

    Prav prijazno ga pozdravi:
    ”Kaj pa delaš Janez tu?!”
    Janez pa je slabe volje:
    ”Kurc te gleda!” reče mu.

    ”Kaj svetnika kurc bi gledal!”
    reče sveti Kozmijan.
    ”Bom naredil coprnijo,
    da bo svet v pokoro djan!”

    Komaj misli te izreče,
    z njive kurci poženo.
    Janez brž po Katro teče:
    ”Katra, Katra kaj bo to?”

    Katra ven iz kajže teče,
    vid’ na njiv’ soldate stat,
    od veselja si jo mane:
    ”Moj ga ‘ma t’ko sam za scat!”

    Katra prvega natakne
    gori doli vzdihujoč.
    Niti enkrat ji ne zmakne,
    z njim jo drajsa celo noč.

    Drugo jutro polna njiva
    samih strumnih je devic,
    vse počepa in poriva,
    saj na svet je dost’ prasic.

    Izmed vseh ljubljanske frajle
    najbolj vnetih so pizda,
    zaslužile bi kolajne,
    znajo fukat kar za dva.

    Sem prišle so na kurbanje,
    tud’ Ljubljančanke gospe,
    najdeb’lejši so le zanje,
    da se v pizdah ne zgube.

    Jel’ to morje Adrijansko,
    ki tak strašno valovi.
    Ne, to pizdovje je ljubljansko,
    ki na kurcih se besni.

    Sred največje kurbarije
    pride mimo coprn’ca,
    pa si zmisli coprnijo,
    da bi stvar še lažje šla.

    ”Stojte pizde nenasitne!
    Kaj nek fukate čepe?
    Zmatrajo se žile ritne,
    lepš’ porivat je leže.

    Kurce ven iz zemlje spul’te
    in zavijte jih v papir.
    Z njim doma si pizde gul’te,
    da bo rit imela mir.

    Reci:”Dominus vobiscum!”
    dominus ti v pizdo skoč’,
    pa boš imela svoj pritiskum,
    k’ te bo drajsal celo noč.

    Kadar pride ti zastoči:
    ”Etkum spiritus tuo!”
    Dominus ti iz ritke skoči
    požegnavši te z vodo.

    Ženske so tako storile,
    kurc pod pajsko pa domov,
    kar naprej so se gonile,
    furt na furt jih je bezov.

    Pele dominus so rano,
    pele dominus zvečer.
    Vse po poslah je poscano,
    dominus je huda zver.

    Tudi Katra s svojim leže
    in nastavi si ga v rit.
    Dominus ji koj postreže,
    tri dni se je nič ne vid.

    Še četrti in še peti
    Katra v luštih izdrži.
    A deveti in deseti
    pizda več je ne srbi.

    Že sta tedna dva minila,
    Katra je že čisto preč,
    je besede pozabila,
    da b’ je kurc ne fukal več.

    Dominus pa kar poriva,
    ne minute ni pr’ mir’.
    Katra je napol še živa,
    pizda kot zmečkan krompir.

    Kje si pizdica nekdanja,
    ki si kurce stiskala?
    Razcefrana kakor cunja
    blagor mu k’ spomin ima.

    ”O nesrečni fuk gol’fivi,”
    še enkrat spregovori.
    Med neštetimi porivi
    bogu dušo izpusti.

    Dajo gor jo na te pare,
    ni je več ko par kosti.
    Dominus naprej jih tare,
    moč ustaviti ga ni.

    Še ko trugo so zabili,
    spaka je po njej bezov.
    Kmal’ bi trugo iz rok spustili,
    t’ko je butal ob pokrov.

    S štriki so jo povezali
    in spustili jo v zemljo.
    Pol so patra poklicali,
    pričak’vali, kaj da bo.

    Pater grobu se približa
    sliš’ v jami ropotat,
    od strahu se brž prekriža,
    mal’ ga tudi prime srat.

    Pater dominus zapoje,
    hoče Katro poškropit,
    -kurc naj gleda žegne tvoje-
    dominus mu skoči v rit.

    K sreči mežnar se požuri:
    ”Etkum spiritus tuo!”
    Dominus jo z rit odkuri,
    več nazaj ga ni bilo.

    Katra v grobu mir uživa,
    moli zanjo če s’ kristjan.
    ”Vsega zla je pizda kriva!”
    pravi sveti Kozmijan.

  2. Tale pesem me pa spominja na pred kratkim preminulega Primskovčana, ki je dober dan pred smrtjo še zrecitiral to pesem! Za moraliste je to idealno besedilo!

Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.

Blog RUDI BREGAR | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Digg 3 Columns